Čustvena inteligentnost na delovnem mestu

Čustva so primarni pogon človeškega vedenja. Ljudje, ki pravilno zaznavajo čustva v sebi in pri drugih, bolje razumejo težavne situacije. Zato je čustvena inteligentnost ena izmed najbolj pomembnih sposobnosti, ki prispeva k uspešnosti kariere, ter ima praktično vrednost v delovnem okolju.

V delovnem okolju imajo veliko prednost zaposleni, ki so vešči pri upravljanju s svojimi čustvi, sposobni zavestno in umetelno obvladovati lastne misli, čustva ter dejanja in se učinkovito spopadati z čustvi drugih zaposlenih. Emocije, ki so ustrezno uporabljene, vodijo h globokemu razmišljanju, razlagi in sposobnosti reševanja problemov, prav tako pa prispevajo k zviševanju kreativnosti in učinkovitosti.

Elementi čustvene inteligentnosti

Čustvena inteligentnost predstavlja zmožnost razumevanja in obvladovanja svojih čustev ter razumevanja čustev drugih. Visoka čustvena inteligentnost se odraža v samozavedanju, samoobvladovanju, motivaciji, empatiji in socialnih/komunikacijskih sposobnostih.

Samozavedanje – pomeni, da posameznik večino časa ve kako se počuti ter kako njegove emocije in dejanja lahko vplivajo na ljudi, ki ga obkrožajo. Odraža se predvsem v sposobnosti imeti jasno predstavo o lastnih prednostih in pomanjkljivostih ter v zmožnosti biti skromen.

Samoobvladovanje – posamezniki, ki jim samoobvladovanje ne predstavlja težav, le redko verbalno napadejo druge, sprejmejo prehitre ali emocionalne odločitve, stereotipizirajo ljudi ali podvržejo tveganju svoje vrednote. Ta element emocionalne inteligentnosti je tisti, ki zajema fleksibilnost in predanost osebni odgovornosti.

Motivacija – motiviran posameznik je konstantno orientiran proti zastavljenim ciljem. Prav tako ima za kvaliteto svojega dela opredeljene izjemno visoke standarde.

Empatija – ima kritično pomembno vrednost za vodenje uspešnega tima ali organizacije. Osebe z visoko stopnjo empatije imajo sposobnost postaviti se v kožo drugih posameznikov. To jim omogoča, da pomagajo pri razvoju ljudi v svojem timu, izzovejo tiste, ki se ne vedejo ustrezno, dajejo konstruktivno povratno informacijo ter prisluhnejo tistim, ki to potrebujejo.

Socialne sposobnosti – če ima oseba visoko razvite socialne sposobnosti, načeloma blesti v komunikaciji. Takšen posameznik je odprt tako za slabe, kot dobre novice. Obenem je tudi ekspert na področju pridobivanja podpore s strani svojega tima, zna jih navdušiti za nov cilj ali projekt. Dobre socialne spretnosti so v pomoč pri obvladovanju sprememb in diplomatskem reševanju konfliktov. Takšen zaposleni je s svojim vedenjem vzoren primer drugim.

Čustvena inteligentnost kot ključ do uspeha

Raziskave so pokazale, da so vodje z visoko stopnjo čustvene inteligentnosti ključ do uspeha organizacij. Vodje morajo imeti sposobnost zaznavanja emocij zaposlenih v njihovem delovnem okolju, znati morajo ukrepati, ko se pojavijo težave.  Izrednega pomena je obvladovanje lastnih emocij za pridobitev zaupanja s strani zaposlenih in za razumevanje političnih ter socialnih splošno sprejetih standardov.

Študije kažejo, da vodje, ki po dosežkih konstantno presegajo svoje vrstnike, ne posedujejo samo zahtevanih tehničnih sposobnosti, ampak so odlično usvojili tudi večino vidikov čustvene inteligentnosti.

Visoko stopnjo čustvene inteligentnosti zahtevajo predvsem odzivi na konflikte v okviru delovnega okolja. Kar do 40% menjav zaposlitve pride zaradi nestrinjanja med zaposlenim in njegovim nadrejenim.

Študije so pokazale, da čustvena inteligentnost prispeva k zmanjšanju stresa, izboljšanju učinkovitosti ter zviševanju produktivnosti. Zaposlenemu pomaga do jasnejšega ocenjevanja ljudi in gradnje povezave med člani tima. Po uvodni predstavitvi čustvene inteligentnosti in njenih prednostih vam bomo v prihodnjih objavah predstavili tudi temno plat omenjene veščine, primer iz prakse našega podjetja ter praktične nasvete za izboljšanje sposobnosti.

Več objav na: www.interimadria.si

Viri:

Burnell, S.H. (2013). Emotional Intelligence in the Workplace. University of South Florida: Faculty Assistance Program.

Otuedon, M.U. (2016). Emotions, Personality, Emotional Intelligence and Leadership in the Workplace: the Prevailing Attitude. International Journal of Economics, Commerce and Management, 4, 350 – 368.